APDEJT.si

Predsednik SNSD Milorad Dodik je v predvolilni kampanji za predčasne predsedniške volitve v Republiki Srbski pozval volivce, naj glasujejo za Sinišo Karana, kandidata SNSD. Po njegovih besedah, tisti, ki ne glasujejo za Karana, podpirajo Kristijana Šmita in sarajevsko čaršijo.

Federalni mediji poročajo, da naj bi Kristijan Šmit, ki v Republiki Srbski ni priznan kot visoki predstavnik, v prvi polovici prihodnjega leta zapustil Bosno in Hercegovino. Šmit naj bi tako končal svojo kariero v BiH.

Srbska članica predsedništva BiH, Željka Cvijanović, je izrazila željo po prisotnosti ameriških opazovalcev na morebitnih izrednih volitvah v Republiki Srbski. Kot razlog je navedla preprečevanje manipulacij, podobnih tistim, ki jih je domnevno doživel ameriški predsednik na prejšnjih volitvah.

Slovenija je uvedla sankcije Miloradu Dodiku in mu prepovedala vstop v državo zaradi prelivanja kapitala. Dodik je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je odkupil. V odgovor je vlada Republike Srbske prepovedala vstop v entiteto slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Dodik je v diplomatski ofenzivi iskal podporo v Moskvi. Pred volitvami v Sloveniji je pozval Srbe, naj glasujejo za Janeza Janšo. Dodik trdi, da sta samo on in Netanjahu persona non grata v Sloveniji.

Poljska je sestrelila ruske drone, potem ko jih je več deset vstopilo v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja državo najbolj približalo konfliktu po drugi svetovni vojni. Ruska državna televizija je omilila obtožbe Poljske in se osredotočila na druge novice. Belorusija trdi, da je njena zračna obramba uničila drone, ki naj bi bili namenjeni v Poljsko in Litvo. Rusija poskuša preložiti odgovornost za napad na Poljsko in širi dezinformacije, da gre za provokacijo Ukrajine in evropskih elit, da bi NATO vpletli v neposreden konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju.

Milorad Dodik, ki mu je CIK BiH odvzel mandat predsednika Republike Srbske, se je v Moskvi sestal s sekretarjem Sveta za varnost Ruske federacije Sergejem Šojgujem. Ena od glavnih tem pogovora je bil prihajajoči referendum v Republiki Srbski. Šojgu je izjavil, da bo referendum imel odmev na vse, kar "vznemirja" Republiko Srbsko, in izrazil zadovoljstvo nad napredkom Rusije v Ukrajini.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Razpis volitev je posledica prenehanja mandata Miloradu Dodiku. Za organizacijo volitev v Republiki Srbski teče 90-dnevni rok.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Srbski minister za obrambo Bratislav Gašić je ocenil, da izjave ministra za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukana Heleza, potrjujejo zunanjo podporo protestom v Srbiji. Poleg tega je bilo poudarjeno, da bo v Srbiji potrebno veliko časa za sprejetje zgodovinskih dejstev o Črni gori, pri čemer naj bi državni mediji pod Vučićevim vodstvom in mediji Dragana Šolaka podpirali litije v Črni gori in spremembe leta 2020.

Položaj srbskega predsednika Aleksandra Vučića se je znašel pod pritiskom zaradi protestov, ki potekajo že od konca preteklega leta in se radikalizirajo. Evropski poslanec Helmut Brandštetter je izrazil zaskrbljenost zaradi policijske brutalnosti in spopadov s protestniki v Srbiji ter poudaril, da je sprememba vlade del demokracije. Razočaran je tudi nad odzivom Evropske unije.

Srđan Amidžić, minister za finance in zakladnico v Svetu ministrov Bosne in Hercegovine, je izjavil, da bo težko najti banko v Evropi, ki bi prenesla denar na Kanalske otoke za podjetje Viaduct. Amidžić je poudaril, da nobena evropska banka ne bo prenesla sredstev na Kanalske otoke, saj tisti, ki so se odločili za izvajanje nezakonitih odločitev Kristijana Schmidta, težko najdejo korespondenčno banko za takšne transakcije. To izjavo je Amidžić podal v luči primera Viaduct, s čimer je poudaril kompleksnost in morebitne ovire pri finančnih transakcijah, povezanih s tem podjetjem.

Profesor Bojan Pajtić je izjavil, da je režim izgubil večinsko podporo državljanov in se zanaša zgolj na represivne policijske ukrepe. Po njegovih besedah je režim angažiral posameznike iz kriminalnega podzemlja, ki v policijskih uniformah pretepajo državljane in študente.